APDEJT.si

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je poudaril, da je odločitev Evropskega sveta, da se Samit Evropske unije in Zahodnega Balkana 1. junija 2026 odvije v Črni gori, močno politično sporočilo in priznanje za napredek državljanov na evropski poti. Milatović je prepričan, da je najnovejše poročilo Evropske komisije uradna potrditev, da lahko Črna gora postane članica Evropske unije do leta 2028. Strateški cilj Črne gore ostaja gradnja evropske, moderne in močne države.

Jelica Minić iz Evropskega gibanja v Srbiji je dejala, da po njenem mnenju noben pomemben mednarodni akter več ne zaupa srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Dodala je, da Emanuel Macron, s katerim se je Vučić sestal ta teden, ne bo njegova zadnja obrambna linija v Evropski uniji.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ZDA pozval, naj preprečijo vojno v Latinski Ameriki in na Karibih. Opozoril je, da bi lahko ameriško vojaško posredovanje v Karibih pripeljalo do situacije, podobne Gazi, in poudaril, da Venezuela ne bo postala Gaza Južne Amerike. Maduro je pozval ameriško ljudstvo, naj ustavi tiste, ki ukazajo bombardiranja.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je v soboto praznoval 90. rojstni dan. Kljub temu, da še vedno avtoritarno vlada majhnim območjem Zahodnega brega, je zaradi Izraela marginaliziran in oslabljen, med Palestinci pa zelo nepriljubljen. Abas si prizadeva za vpliv v povojni Gazi.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je uspešno umiril napetosti med Kambodžo in Tajsko. Po telefonskih pogovorih z voditelji obeh držav je Trump dejal, da je posredoval pri reševanju spora in celo zagrozil s tarifami, da bi 'ustavil vojno'. Bela hiša je potrdila, da je Trump opravil telefonske pogovore s tajskim in kambodžanskim voditeljem, da bi okrepil mirovni sporazum po nedavnih spopadih.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je zavrnila možnost vojaške intervencije Združenih držav Amerike v Mehiki, potem ko je ameriški državni sekretar Marco Rubio predlagal sodelovanje. Sheinbaumova je poudarila, da ZDA ne načrtujejo vojaškega posredovanja in da ostajajo zavezane dvostranskemu sodelovanju.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

Rashida Tlaib in 20 drugih članov ameriškega Kongresa je predložilo resolucijo, ki priznava "genocid nad palestinskim ljudstvom v Gazi", kar ZDA dosledno zavračajo. Hkrati potekajo razprave o potrebi po reformah v odboru, ki zastopa Palestince v Izraelu, saj se pripravljajo na izvolitev novega predsednika. Svetniki v Portlandu pa so se zavezali, da bodo preiskali finančne povezave mesta z Izraelom in njegovo vojsko, ker menijo, da ameriški Kongres ne ukrepa dovolj.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Iravani, je poudaril, da se Iran ne bo uklonil grožnjam ali prisili. Dejal je, da bo Iran odgovoril samo na spoštovanje, zakonitost in enakost, ter da vojaška agresija in gospodarski terorizem ne bosta prisilila Irana, da bi se odpovedal svojim legitimnim pravicam.

Rusija je obtožila Nemčijo zatiranja opozicije, pri čemer so ruski opozicijski politiki bodisi mrtvi, v zaporu ali v izgnanstvu. Obtožbe so se pojavile v času potovanja nemške stranke AfD v Moskvo.

Bela hiša se pripravlja na sprejem savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana prihodnji teden s pompom, značilnim za državniški obisk. Dan prestolonaslednika v Beli hiši se bo začel s slovesnostjo ob prihodu.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je kritizirala kijevskega župana Vitalija Klička, ker se zavzema za znižanje mobilizacijske starosti v Ukrajini, medtem ko njegovi sinovi živijo v tujini in niso vpoklicani v ukrajinsko vojsko.

Kljub premirju, ki so ga vsilile ZDA 10. oktobra, Izrael nadaljuje z rednimi napadi na območje Gaze. Prav tako ne grozi...

Iran je čestital Iraku za uspešno izvedene parlamentarne volitve. Iranski zunanji minister je iraškemu narodu in vladi čestital za mirno izvedbo volitev in ponudil nadaljnjo krepitev odnosov na vseh področjih. Predsednik Masoud Pezeshkian je v telefonskem pogovoru z iraškim premierjem Mohammedom Shia' al-Sudanijem dejal, da rezultati volitev odražajo »pristno voljo iraškega ljudstva«.

Madžarski državni sekretar Tamás Menczer je pozval ukrajinskega veleposlanika v Budimpešti, naj preneha s 'sramotnim žaljenjem' Madžarov. Slednja izjava je odziv na intervju, v katerem je veleposlanik izrazil pričakovanje sprememb na Madžarskem po naslednjih volitvah. Menczer je poudaril, da Madžarska zavrača vojno.

Moskovsko sodišče je v odsotnosti obsodilo blogerja Jurija Duda, ki je v Rusiji priznan kot tuji agent, na leto in deset mesecev zapora v splošnem režimu. Duda je bil spoznan za krivega izogibanja obveznostim tujega agenta.

Predsednik Zoran Milanović je med obiskom v Budimpešti izrazil upanje, da bo v madžarski prestolnici kljub odpovedi vendarle prišlo do srečanja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Poudaril je, da je diplomacija, kjer ni dialoga, pot v nepovrat.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega predsednika Donalda Trumpa označil za »barbara« zaradi vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju in Tihem oceanu. Petro je dejal, da je to dejanje agresija proti Latinski Ameriki in da ZDA pod pretvezo boja proti narkotikom izvaja zločine proti človečnosti.

Norveški Nobelov odbor je sporočil, da bo Maria Corina Machado, letošnja prejemnica Nobelove nagrade za mir, potovala v Oslo, da bi 10. decembra prejela nagrado. Odbor je poudaril, da je Machado jasno povedala, da bo prišla, vendar opozarjajo, da je potovanje lahko nevarno.

Ameriški odbor za nadzor predstavniškega doma je objavil približno 20.000 strani dokumentov, ki naj bi izvirali iz komunikacije pokojnega finančnika in obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Slovaški list SME je analiziral del arhiva in poročal, da je našel domnevno neposredno e-poštno korespondenco med Epsteinom in diplomatom Miroslavom Lajčakom iz leta 2018.

Odhajajoči maršal poljskega Sejma, Szymon Hołownia, je po poročanju časnika "Rzeczpospolita" na ožjem seznamu treh glavnih kandidatov za visokega komisarja Združenih narodov za begunce. Diplomatski viri potrjujejo, da ima Hołownia velike možnosti za zasedbo tega položaja.

Britansko-egipčanskemu pisatelju in aktivistu za človekove pravice Alau Abdu el-Fatahu, ki je bil septembra izpuščen iz zapora, so egiptovski organi preprečili polet v Veliko Britanijo. El-Fataha je predsednik Abdel Fatah el-Sisi pomilostil 22. septembra in ga izpustil iz zapora Wadi, vendar njegov status, vključno s pravico do potovanja med Veliko Britanijo in Egiptom, ostaja nejasen.

Republika Moldavija je 14. novembra v Strasbourgu prevzela predsedovanje Odboru ministrov Sveta Evrope. Na slovesnosti so bili prisotni zunanji minister Mihai Popșoi, generalni sekretar Sveta Evrope Alain Berset in ambasadorji 46 držav članic. Mandat Moldavije bo trajal šest mesecev.

Rusija je ponovila, da je pripravljena na srečanje med predsednikom Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom v Budimpešti, če bo srečanje dobro pripravljeno in bo temeljilo na dogovorih s srečanja v Aljaski, so sporočili iz Moskve.

Ob 42. obletnici ustanovitve Severne Ciprske turške republike (KKTC) so se oglasili številni turški uradniki in organizacije. Vodja komunikacij predsednika, Burhanettin Duran, je izrazil nadaljnjo podporo ciprskim turškim bratom. Podpredsednik AK Partije, Mustafa Elitaş, je prav tako čestital ob obletnici, enako pa je storila tudi uprava province Bolu.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokaev, je na povabilo predsednika Uzbekistana prispel v Taškent na državniški obisk.

Kremelj je izrazil zaupanje, da Združene države Amerike ne bodo sprejele ukrepov za destabilizacijo Venezuele in Karibov, kljub nedavni napovedi Pentagona o vojaški operaciji proti trgovini z drogami v Latinski Ameriki. Operacija je vključevala uničenje hitrega čolna, v katerem naj bi prevažali fentanil.

Poljski premier Donald Tusk je potrdil, da bo v začetku prihodnjega tedna ponovno odprl dva mejna prehoda z Belorusijo, in sicer v Bobrovnikih in Kuznici, ki sta bila zaprta v preteklih letih.

Ruski ambasador v Črni gori, Aleksander Lukašik, je kritiziral črnogorski parlament zaradi domnevnega protiruskega delovanja. Njegova izjava je prišla po tem, ko so poslanci podprli napotitev črnogorskih vojakov v Natovo misijo pomoči Ukrajini, kar je Lukašik označil za nadaljevanje trdovratne politike črnogorskega vodstva kljub prizadevanjem za izboljšanje geopolitičnih razmer.

Ameriške oblasti razmišljajo o izgonu približno 80 ukrajinskih državljanov zaradi kršitev imigracijske zakonodaje. Kijev je izrazil pripravljenost sprejeti vse deportirane Ukrajince in jim zagotoviti ustrezno zaposlitev.

BBC se je Donaldu Trumpu opravičil zaradi zavajajoče montaže njegovega govora, vendar zavrača izplačilo milijonske odškodnine. Trumpovi odvetniki so zagrozili s tožbo, britanska ministrica za kulturo Lisa Nandy pa je pozdravila opravičilo. BBC vztraja, da ni pravne podlage za tožbo zaradi obrekovanja.

Nekdanji kanadski minister za priseljevanje, Lloyd Axworthy, je izrazil zaskrbljenost, da Kanada s svojimi nedavnimi spremembami politike ogroža svoj ugled kot država, ki je prijazna do beguncev. Med temi spremembami je izpostavil novi zakon o varnosti meja, C-12, ki bi omejil možnosti posameznikov, ki...

Bangladeš je zajel val nasilja pred sodno razsodbo proti strmoglavljeni stranki dolgoletne premierke Šejk Hasine. Protesti so izbruhnili zaradi zatrtja stranke in sojenja njenim voditeljem.

Član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana je na znanstvenem srečanju poudaril, da ajatola Hamenej odobrava pogajanja z Združenimi državami Amerike le pod določenimi pogoji in v okviru najvišjih interesov države, vendar ZDA ne zaupa strateško. Dovoljenje za jedrski sporazum (JCPOA) ni bilo posledica političnega pritiska, temveč upravljanja kompleksnih mednarodnih razmer.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je med obiskom Združenih držav Amerike poudaril pomen sodelovanja s to državo. Izrazil je prepričanje, da državljani Črne gore veliko pričakujejo od administracije predsednika Donalda Trumpa, zlasti pri prizadevanjih za mir na območjih, ki jih prizadenejo vojne. Mandić se je v Washingtonu sestal tudi s predstavniki lobističnih skupin in s kongresnico Elis Stefanik, tesno sodelavko Donalda Trumpa.

Predsednik Stranke evropskega napredka, Duško Marković, je v Zagrebu ocenil, da Črna gora še nikoli ni bila tako blizu Evropski uniji, a hkrati poudaril, da v potezah dela oblasti zaznava močno protievropsko politiko. Izrazil je prepričanje, da bo do volitev leta 2027 okrepila suverenistična, državljanska in evropska politična opcija, dodajajoč, da so bili do leta 2020 dobri sosedski odnosi pomembna značilnost črnogorske državne politike.

Alexander Stubb, novi finski predsednik, slovi po svojem političnem talentu in dobrih golfskih sposobnostih. Posebej izstopa njegov tesen odnos z Donaldom Trumpom. Kot vodilni glas v Evropi, Stubb igra ključno vlogo tudi pri odnosih z Rusijo.

Kitajski predsednik Xi Jinping je obljubil tesnejše vezi s Tajsko med prvim obiskom tajskega kralja na Kitajskem. Poudaril je, da sta državi kot "družina" in obljubil "krepitev strateške usklajenosti" s Tajsko.

Albanski premier Edi Rama je na družbenih omrežjih delil fotografije s skupne seje albanske in italijanske vlade, ki je potekala v Rimu. Sejo je označil za zgodovinski trenutek v mednarodnih odnosih med državama.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump bi lahko zahteval izročitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega iz Velike Britanije, če bi ta tam poiskal zatočišče. Zelenski je namreč pomembna priča, poroča InfoBRICS.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v ponedeljek, 17. novembra, v Parizu gostil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. To bo Zelenskijev deveti obisk v Franciji od začetka vojne in bo namenjen utrditvi dolgoročne podpore Francije Ukrajini.

Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva se je v Astaneh-je Ašrafije poklonil spominu na žrtve napada sionistov.

Avstralska vlada je Ruski federaciji odvzela zemljišče v Canberri, kjer je ta načrtovala gradnjo novega veleposlaništva. Odločitev je bila sprejeta zaradi strahu, da bi veleposlaništvo lahko postalo gnezdo vohunov.

Izrael je norveškemu premierju Jonasu Garu Støreju zavrnil vstop v državo, kjer naj bi potekali pogovori. Po poročanju norveškega časnika Dagens Næringsliv, je premier Izraela Benjamin Netanjahu zavrnil srečanje iz političnih razlogov. Do zavrnitve je prišlo po prekinitvi ognja v Gazi. Norveška je sicer ena izmed držav, ki je priznala Palestino.

Južnoafriške oblasti so se soočile s hudimi kritikami, ker so približno 12 ur zadrževale več kot 150 Palestincev na letalu. Med potniki je bila tudi nosečnica v devetem mesecu. Do zadržanja je prišlo zaradi težav s potovalnimi dokumenti.

Kitajska je razpisala nagrade za informacije, ki bi pripeljale do aretacije tajvanskih državljanov, vključno s poslancem沈伯洋om in spletnima vplivnežema 八炯om in 陳柏源om. Slednji je opozoril na spletne strani, ki pozivajo k "likvidaciji" tajvanskih politikov, vključno z grožnjami predsedniku Lai Ching-teju in pozivom k ujetju蔡英文e. Opozorila o grožnjah so se pojavila tudi v mestu Taichung.

Tanzanijska predsednica Samia Suluhu Hassan je napovedala ustanovitev preiskovalne komisije, ki bo preiskala uboje, do katerih je prišlo med protesti po volitvah prejšnji mesec. Opozicija trdi, da je bilo ubitih na stotine ljudi, vendar uradno število žrtev ni znano.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je kritiziral odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA bojkotirajo vrh G20 v Južni Afriki. Ramaphosa je dejal, da je to 'njihova izguba' in da politika bojkota ne deluje. Trump je bojkot utemeljil z domnevnimi kršitvami človekovih pravic v Južni Afriki, kar je Ramaphosa zavrnil.

Uradniki v Kolumbiji so sporočili, da bo država nadaljevala z izmenjavo obveščevalnih podatkov z mednarodnimi agencijami, ki se borijo proti trgovini z drogami.

Panamski predsednik José Raúl Mulino je zanikal, da bi Panama posojala svoje ozemlje za sovražna dejanja proti Venezueli ali kateri koli drugi državi. Zagotovil je, da se prisotnost ameriških vojaških enot v Panami za usposabljanje v džungli izvaja v okviru dvostranskih sporazumov o sodelovanju z ZDA. Mulino je odgovoril na vprašanja o povezavi prisotnosti ameriških enot z vojaško prisotnostjo ZDA na Karibih.